O tem fenomenu bom kako lastno misel napisal kdaj drugič. Tokrat opozarjam zgolj na zanimiv članek doktorjev psihologije Oliver C. Robinson in Jonathan A. Smith. Na primeru bančnika pokažeta na naravo tovrstne krize. Človek je do svojega 36. leta delal vsak dan 14 ur, zato ga je žena z otroci zapustila, posledično ga je zlomilo in premestili so ga v drugo službo. Vse mu je začelo padati in takrat je začel resno razmišljati... naprej lahko preberete sami.
Baje je v taki krizi kar nekaj ljudi v svojih dvajsetih , zato je gotovo med vami tudi kdo, ki bi ga ta tema zanimala.
Lahko preberete:
-strokovni članek za temeljitejše razumevanje
"Krize so za posameznika in za skupine neizogibne in so nujna predhodnica rasti. Oseba in družba, ki ne trpi in pričakuje krize ali celo je sama ustvari med daljšim statičnim obdobjem, lahko samo stagnira in nazaduje."
povzeto po Oliver C Robinson, Development Crisis in Early Adulthud, str. 17.
"Krize so za posameznika in za skupine neizogibne in so nujna predhodnica rasti. Oseba in družba, ki ne trpi in pričakuje krize ali celo je sama ustvari med daljšim statičnim obdobjem, lahko samo stagnira in nazaduje."
povzeto po Oliver C Robinson, Development Crisis in Early Adulthud, str. 17.
Ni komentarjev:
Objavite komentar