četrtek, 30. junij 2011

Zdrav človek

Kot ljubiteljski bralec psihološke literature sem z veseljem naletel na knjigo o psihoterapiji, ki je letos izšla v Sloveniji. Med prispevki sem našel zelo zanimivo definicijo "duševnega zdravja", oziroma zdravja na sploh, ki si jo je vredno zapomniti. Z manjšo prilagoditvijo gre takole:

Zdravje pomeni funkcioniranje človeka (organizma) tako, da se zaveda svojih trenutnih potreb in možnosti za zadovoljevanje teh potreb, da sprejema odgovornost za svoje potrebe, svoja dejanja in odzivanje na vplive okolja. 
(str. 365)

in

"Nezdrav način je tisti, ki v dani situaciji ni ustrezen, ki v dani situaciji pomeni prekinjanje kontakta in zato ne privede do zadovoljitve posameznikovih potreb ali pa povzroči škodo v okolju." 
(na isti strani)

Misli, ki jih zajemata navedka, se mi zdijo uporabne za razumevanje nas samih in tudi drugih ljudi. Kot pravi zgornje razmišljanje, je zdrav človek tisti, ki se zaveda samega sebe, svojih potreb in je v pristnem kontaktu z okoljem v katerem živi (str. 368). Pa srečno!


*Če vam je ta objava všeč, postanite spremljevalec ali spremljevalka tega bloga s prijavo tukaj in sproti boste obveščeni o novih objavah.

ponedeljek, 27. junij 2011

The power of introverts

Blog osebe, ki si prizadeva za (samo)spoštovanje 50% ljudi, ki so introvertirane narave. Strani še nisem resno obdelal, a zdi se, da je koristna za tiste, ki nas to zanima.
http://www.thepowerofintroverts.com/

sobota, 25. junij 2011

20 let države. O osamosvojitvi malo drugače.

Te dni spremljamo tone besed in sporočil, ki na tak ali drugačen način obdelujejo 20 letnico samostojne države. Vsak ima tukaj neko bolj ali manj izdelano perspektivo. Na tem mestu ne bi kaj dosti modroval o veličini dosežka osamosvojiteljev ali obratno, obujal razmišljanja o sladki preteklosti v veliki skupni Jugoslaviji. Resnica je namreč ta, da se ne spomnim ne osamosvojitve, ne Jugoslavije. Pred 20. leti mi je bilo le 6 let.

Generacija 80'
Zanje tedne in praktično ob vsakih volitvah nam mediji postrežejo z razpravami o osamosvojiteljih in njihovem trudu za samostojno državo. Peterle kot prvi predsednik vlade in Janša kot en izmed vodilnih osamosvojiteljev vztrajno skrbita, da njunega dela ne pozabimo. Drugi omenjajo Kučana in Drnovška kot pomembna igralca v tistih časih. Kot človeka, ki je takrat komaj vstopal v šolo, me te zgodbe ne zanimajo preveč. Njihovi časi so zame podobno abstraktni kot je II. svetovna vojna ali Napoleon. Pomembna zgodovina, a o njej vem le to kar so mi povedali, oziroma sem uspel prebrati. Leta 2011 je 18. letnik rojen leta 1993. Dve leti za osamosvojitvijo. Zanj je osamosvojitvena zgodovina podobno abstraktna kot zame in za nekaj desettišoč drugih mladih, a polnoletnih volivcev.

Pozabljena sedanjost
Kot pripadnik mlade generacije, ki ima silne težave oblikovati svoje volilne preference v obstoječi strankarski ponudbi me moti, da so politiki osamosvojitve pozabili na nas. Mlade danes bolj kot prostest za osvoboditev Janše in barikade proti JLA zanima, kaj jim ponuja prihodnost. Zanima jih, kdo bo poskrbel za njiove težave sedanjosti. Peterle, Janša, Kučan in drugi osamosvojitelji, za vas imam nekaj vprašanj. Mladi v svojih dvajsetih bi se radi osamosvojili. Kje naj se zaposlijo? Kako naj plačajo varno in dolgoročno bivanje v lastnem domovanju? Vi, ki vam je mar za ohranjanje družine, kako naj se odločamo za otroke, ko pa nimamo rednih prihodnkov in ne za en laptop lastnine? Osamosvojitelji, vaših dosežkom vam ne odrekam, vašega dela zaradi mladih let in mankajočega spomina ne morem zares vrednostiti. Lahko pa ocenjujem vaša prizadevanja za reševanje vprašanj, ki nas težijo danes. Zakaj pravila jekleno držijo vsakič, ko narobe parkiramo, pri korupciji, kraji državnega premoženja, sumljivih navezavah politike in kapitala pa vsakič odpovejo? Brez komentarja vas postavljam pred žalstna imena zablodele sedanjosti: Ivan Zidar, milijardno oškodovanje iz gradnje avtocestnega križa, Hilda Tovšak, Igor Bavčar, Zoran Jankovič in sinovi, milijarde v premog in škodo v zrak pri TEŠ 6, Patria,...

Politika zdaj
Ob 20. letnici države naj si mlada generacija drzne svojo politično zahtevo. Če vztrajamo na ideji, da so politiki tisti, ki jih najamemo, da nam upravljajo državo, imamo pravico postaviti pogoje našega udeleževanja na volitvah. Osamosvojitev je pomemben dosežek in lepo je imeti svojo državo. Čistke osamosvojiteljem. Fajn praznujte, a jutri je nov dan. Takrat, torej danes pa zahtevamo odgovore na vprašanja, ki nas težijo danes. Če naj vas volimo, zahtevamo:

1.    Vizijo razvoja Slovenije danes in v naslednjih letih.
2.  Končanje večnih razprav o partizanih in domobrancih s priznanjem odgovornosti za zločine in z razumevanjem duha časa. Leta 2011 nočemo poslušati o zgodbah izpred več kot 60 let.
3. Vizijo prehoda na trajnostni razvoj. Podnebne spremembe, prehranska kriza, zaton Zahodne civilizacije in izraba naravnih virov na omejenem planetu, so dejstva, ki zahtevajo odgovore politike.
4.    Končanje neproduktivne delitve na leve in desne. Veeno mi je, kdo je za Cerkev in kdo za Pankrte. Hočemo sposobne in nekorumpirane politike, ki jim je do uresničevanja ciljev za skupno dobro.
5.    Ekonomijo in delovna mesta, ki izpolnjujejo in nam dajejo smisel življenju. Potrošništvo in gospodarska rast ne moreta biti ultimativno vodilo uspešne družbe.

Nazaj v prihodnost
Omenil sem le nekaj idej, ki naj navdihujejo politični program, če naj ta zaustavi resignirani zamah z roko in nas spravi na volitve, morda pa tudi v politične stranke. Politika je pomembna stvar in škoda bi bilo, da jo mlada generacije zavrže kot sprijeno polje organiziranega plenenjenja. Da bi mladi razumeli pomen skupnega življenja in vizije, ki jo potrebujemo za razvoj naše družbe, morajo politiki na delo.

Ob 20 letnici osamosvojitve čestitam vsem, ki so se borili za emancipacijo Slovenije in njeno mesto v prihodnosti neodvisnih držav. Osamosvojiteljem je uspel pomemben uspeh in danes je njihov dan. Jutri pa se je potrebno strezniti v Slovenijo 2011 in prevzeti odgovornost za sedanjost in postaviti vizijo, kako premagati nelagodno prihodnost. Pred 20. leti je Kučan izrekel: »Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.« Čas je, da se politika zbudi in začne s tistim »jutri«, ukvarjati že danes.  

sobota, 11. junij 2011

Zamenjati oblast. Kaj pa menjamo?

Predčasne volitve zgolj zato, da bi opoziciji omogočili prihod na oblast, niso dovolj.

Te dni se veliko govori o predčasnih volitvah. Vlada naj ne bi bila operativna. Predsednika vlade sesuvajo z referendumi, z napadi, zavajanji in z utemeljenimi pozivi. Izpodbija ga tako opozicija kot koalicijske stranke. Zdi se kot da ni drugega, kot da gremo na predčasno volitve. Že čez nekaj mesecev bi lahko volili in dobili… Kaj? Kaj prinašajo predčasne volitve? Janševo vlado. V redu, a kaj to pomeni? Govorimo o vrnitvi iste politike, ki smo jo videli pri prejšnji vladi? Tega nočemo. Kaj, razen zamenjave obstoječe vlade prinaša Janša?
Poskusite si našteti tri stvari, ki se bodo spremenile na bolje, zato ker bomo dobili Janšo. Poznate SDS-ov program? Veste za kaj se zavzemajo? Kolikor razumem, kritizirajo vlado zato, ker je nesposobna in ker ne zna reševati problemov. A kaj je alternativa? Kako bodo poskrbeli za pokojnine v vladi, ki jo napovedujejo? Kako bodo ustvarjali delovna mesta? Bodo napravili premike na področju okolja? Bodo našli način, kako zagotoviti stanovanja in delovna mesta za mlade? Kako bodo ohranili socialno državo? Pustimo Cerkev, kulturni boj in nacionalizem. Kaj prinaša Janša mimo drugačnega pristopa do teh že standardnih tem, ki mnogokrat edine delijo politični prostor?
Dokler na vsaj nekaj od teh vprašanj ne dobimo realnih in zadovoljivih odgovorov, bodo predčasne volitve in navijanje zanje zgolj manever, s pomočjo katerega nas bodo prepričali, da pomagamo oblasti željnim iz opozicije na oblast. Da ne bo pomote. Trenutno stanje se mora spremeniti. A če naj grem na volitve, da bi zamenjal oblast, hočem imeti zato dobre razloge. Zamenjati Pahorja, zgolj zato, da dobimo Janšo žal zame in za 80% ne-volivcev SDS ni dovolj. 

Kaj je prav in kaj narobe v sodobnem svetu tehnologij

Vsi ki imate radi filozofijo in razprave o etiki ali tehnologiji, boste uživali v tem izvrstnem nastopu, kjer govorec pokaže na več načinov, kako lahko razmišljamo o tem, kar je prav in kaj narobe v svetu sodobnih tehnologij. Gre za nastop na TED konferenci, tako da tisti, ki TED poznate, veste, da gre za kakovosten in zelo zanimiv nastop. Se priporočam tudi za vaša priporočila. Dodajte komentar pod ta zapis.
Več nastopov ne spletni strani TED.

ponedeljek, 6. junij 2011

Sen mladosti

Konec prvič zagrozi.
Prihodnost jekleno v prsa se smeri.
Pravljica mladosti sna
postaja preluknjana.

Ko red sistema čas še oblini,
disciplina predstavo z rutino hlini.
Izpita dejstvo bi zadetek,
s sabo nosi ga vračajoči petek.

Noči pregrinjalo
pogledom otopi bodalo.
Zvoku ritem šum primeša.
Ples pravilom štrene meša.

A enkrat poči.
Svet barvno se predoči.
Hladno ogledalo zrasli pridržijo.
Padajoče sanje skoz kanal drvijo.

Slad spomina pod časom zori.
Lesk mladosti spominu dvori.
Smrt prvič nase opozori.
Konca svet blešče pogum šibi.

Golega obleči?
Modrost rosnih let to preči.
Pot s smerjo obogatiti?
Le srca čas zmore to pustiti.



petek, 3. junij 2011

Referendum: trikrat NAROBE

Naj izkoristim priliko in podam še kratko mnenje o sobotnem referendumu. Ne bom govoril o vsebini, ker domnevam, da smo slišali že dovolj. Izpostaviti želim (ne)odgovornost politike za vladanje. Kaj na povedo politiki s tem ko nas pozivajo h glasovanju »trikrat ZA« ali »trikrat PROTI«?

1. interpretacija:
Nekdo je »proti« ali »za« vsa tri vprašanja na referendumu, zato ker nasprotuje vsem vladnim odločitvam ali pa vse tri odločitve podpira. Razmišljal je s svojo glavo in ugotovil, da njegovo lastno mnenje trikrat natančno sovpade bodisi z vlado bodisi z opozicijo. Redek primer, a se dogaja.

2. interpretacija:
Referendum se razume kot sredstvo za podporo, še bolj pa za kaznovanje vlade. Kdor je proti vladi, je trikrat proti ne glede na vprašanja in posledice za ljudi. In obratno. Trikrat jasno. Tako kot so rekli. Avtomatsko.

Na referendumu imamo možnost se odločati o treh čisto konkretnih stvareh. Če se iskreno vprašamo o naših stališčih, vidimo, da ne moremo zares enoznačno potrditi trikrat za ali proti. Gre za različne teme, z različnimi posledicami. Zagovorniki vlade, ki so trikrat »za« niso resni. Gre za tri različne stvari, ki jih ne moremo kar stlačit na odločanje za »trikrat«. Še bolj je neresna opozicija, ki dobro ve, da bo takšno ali pa še bolj radikalno pokojninsko reformo sprejeti tudi sama, a se ne more upreti skušnjavi, da ne bi zajahala vala populizma in pozivala k »trikrat proti, da bi si s tem nabrala politične točke in vladi zadala čim hujši udarec. Toda to se dela na volitvah in ne na referendumu o čisto konkretnih stvareh.

Imamo demokratično državo, v nedeljo pa izjemno priložnost in odgovornost, da se ljudje neposredno opredelimo do treh konkretnih tem. Zapomnite si, da bomo mi tisti, ki bomo nosili posledice nedeljske odločitve. Predvsem je to pomembno pri pokojninski reformi. Vladi in opoziciji gre zgolj za ohranjanje oziroma za prevzem oblasti. S tem ni nič narobe, ampak mi volivci moramo razmišljati o našem interesu. Zato vas pozivam, da razmislite o vsakem vprašanju posebej, ko se boste odločali in ne pristajajte na logiko, ki vas poniža na glasovalne stroje, ki obkrožijo nekaj »trikrat«. Trikrat ZA ali trikrat PROTI je trikrat NAROBE. Spoštujmo zgodovinski dosežek, ki ga predstavlja demokracija in njen institut referendum in se odločimo z polno odgovornostjo za posledice našega glasovanja.

Ne trikrat ZA, ne trikrat PROTI, ampak trikrat tako, kot VI mislim, da je PRAV .