Konec prvič zagrozi.
Prihodnost jekleno v prsa se smeri.
Pravljica mladosti sna
postaja preluknjana.
Ko red sistema čas še oblini,
disciplina predstavo z rutino hlini.
Izpita dejstvo bi zadetek,
s sabo nosi ga vračajoči petek.
Noči pregrinjalo
pogledom otopi bodalo.
Zvoku ritem šum primeša.
Ples pravilom štrene meša.
A enkrat poči.
Svet barvno se predoči.
Hladno ogledalo zrasli pridržijo.
Padajoče sanje skoz kanal drvijo.
Slad spomina pod časom zori.
Lesk mladosti spominu dvori.
Smrt prvič nase opozori.
Konca svet blešče pogum šibi.
Golega obleči?
Modrost rosnih let to preči.
Pot s smerjo obogatiti?
Le srca čas zmore to pustiti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar