sobota, 25. junij 2011

20 let države. O osamosvojitvi malo drugače.

Te dni spremljamo tone besed in sporočil, ki na tak ali drugačen način obdelujejo 20 letnico samostojne države. Vsak ima tukaj neko bolj ali manj izdelano perspektivo. Na tem mestu ne bi kaj dosti modroval o veličini dosežka osamosvojiteljev ali obratno, obujal razmišljanja o sladki preteklosti v veliki skupni Jugoslaviji. Resnica je namreč ta, da se ne spomnim ne osamosvojitve, ne Jugoslavije. Pred 20. leti mi je bilo le 6 let.

Generacija 80'
Zanje tedne in praktično ob vsakih volitvah nam mediji postrežejo z razpravami o osamosvojiteljih in njihovem trudu za samostojno državo. Peterle kot prvi predsednik vlade in Janša kot en izmed vodilnih osamosvojiteljev vztrajno skrbita, da njunega dela ne pozabimo. Drugi omenjajo Kučana in Drnovška kot pomembna igralca v tistih časih. Kot človeka, ki je takrat komaj vstopal v šolo, me te zgodbe ne zanimajo preveč. Njihovi časi so zame podobno abstraktni kot je II. svetovna vojna ali Napoleon. Pomembna zgodovina, a o njej vem le to kar so mi povedali, oziroma sem uspel prebrati. Leta 2011 je 18. letnik rojen leta 1993. Dve leti za osamosvojitvijo. Zanj je osamosvojitvena zgodovina podobno abstraktna kot zame in za nekaj desettišoč drugih mladih, a polnoletnih volivcev.

Pozabljena sedanjost
Kot pripadnik mlade generacije, ki ima silne težave oblikovati svoje volilne preference v obstoječi strankarski ponudbi me moti, da so politiki osamosvojitve pozabili na nas. Mlade danes bolj kot prostest za osvoboditev Janše in barikade proti JLA zanima, kaj jim ponuja prihodnost. Zanima jih, kdo bo poskrbel za njiove težave sedanjosti. Peterle, Janša, Kučan in drugi osamosvojitelji, za vas imam nekaj vprašanj. Mladi v svojih dvajsetih bi se radi osamosvojili. Kje naj se zaposlijo? Kako naj plačajo varno in dolgoročno bivanje v lastnem domovanju? Vi, ki vam je mar za ohranjanje družine, kako naj se odločamo za otroke, ko pa nimamo rednih prihodnkov in ne za en laptop lastnine? Osamosvojitelji, vaših dosežkom vam ne odrekam, vašega dela zaradi mladih let in mankajočega spomina ne morem zares vrednostiti. Lahko pa ocenjujem vaša prizadevanja za reševanje vprašanj, ki nas težijo danes. Zakaj pravila jekleno držijo vsakič, ko narobe parkiramo, pri korupciji, kraji državnega premoženja, sumljivih navezavah politike in kapitala pa vsakič odpovejo? Brez komentarja vas postavljam pred žalstna imena zablodele sedanjosti: Ivan Zidar, milijardno oškodovanje iz gradnje avtocestnega križa, Hilda Tovšak, Igor Bavčar, Zoran Jankovič in sinovi, milijarde v premog in škodo v zrak pri TEŠ 6, Patria,...

Politika zdaj
Ob 20. letnici države naj si mlada generacija drzne svojo politično zahtevo. Če vztrajamo na ideji, da so politiki tisti, ki jih najamemo, da nam upravljajo državo, imamo pravico postaviti pogoje našega udeleževanja na volitvah. Osamosvojitev je pomemben dosežek in lepo je imeti svojo državo. Čistke osamosvojiteljem. Fajn praznujte, a jutri je nov dan. Takrat, torej danes pa zahtevamo odgovore na vprašanja, ki nas težijo danes. Če naj vas volimo, zahtevamo:

1.    Vizijo razvoja Slovenije danes in v naslednjih letih.
2.  Končanje večnih razprav o partizanih in domobrancih s priznanjem odgovornosti za zločine in z razumevanjem duha časa. Leta 2011 nočemo poslušati o zgodbah izpred več kot 60 let.
3. Vizijo prehoda na trajnostni razvoj. Podnebne spremembe, prehranska kriza, zaton Zahodne civilizacije in izraba naravnih virov na omejenem planetu, so dejstva, ki zahtevajo odgovore politike.
4.    Končanje neproduktivne delitve na leve in desne. Veeno mi je, kdo je za Cerkev in kdo za Pankrte. Hočemo sposobne in nekorumpirane politike, ki jim je do uresničevanja ciljev za skupno dobro.
5.    Ekonomijo in delovna mesta, ki izpolnjujejo in nam dajejo smisel življenju. Potrošništvo in gospodarska rast ne moreta biti ultimativno vodilo uspešne družbe.

Nazaj v prihodnost
Omenil sem le nekaj idej, ki naj navdihujejo politični program, če naj ta zaustavi resignirani zamah z roko in nas spravi na volitve, morda pa tudi v politične stranke. Politika je pomembna stvar in škoda bi bilo, da jo mlada generacije zavrže kot sprijeno polje organiziranega plenenjenja. Da bi mladi razumeli pomen skupnega življenja in vizije, ki jo potrebujemo za razvoj naše družbe, morajo politiki na delo.

Ob 20 letnici osamosvojitve čestitam vsem, ki so se borili za emancipacijo Slovenije in njeno mesto v prihodnosti neodvisnih držav. Osamosvojiteljem je uspel pomemben uspeh in danes je njihov dan. Jutri pa se je potrebno strezniti v Slovenijo 2011 in prevzeti odgovornost za sedanjost in postaviti vizijo, kako premagati nelagodno prihodnost. Pred 20. leti je Kučan izrekel: »Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.« Čas je, da se politika zbudi in začne s tistim »jutri«, ukvarjati že danes.  

Ni komentarjev:

Objavite komentar