Zlo je v očeh opazovalca

Človek nikoli ne umori človeka.

Človeka umori zver

ali zver človeka.

Zakaj so ljudje zlobni? Zakaj morijo, zakaj izkoriščajo? Enoznačnega odgovora na to seveda ne more biti. Vseeno pa se je vredno malo ustaviti pri vprašanju človeške zlobe. Najprej zgornja misel. Povedati želi, da tisti, ki mori, postane nekaj, česar nočemo. Ni več človek, je zver. Morilec. A tudi tisti, ki ubija, ne ubije človeka. Ubije nekoga, ki je nevreden živeti. Ubije tistega, ki v sebi nosi slabo. Odpravi slabo iz sveta. Ubije zver. Konkretneje. V očeh človeka, ki ubija, njegova žrtev nikoli ni dobra oseba. Človek ne more delati škode dobremu. Ubije lahko zver, zlobo, terorista. Obratno velja podobno. Dobrega ne more uničiti dobro. Človeka ne more ubiti dobričina. Ubije ga lahko le zloba, izkoriščevalec, okupator. Koga so prejšnji teden likvidirali? Kdo je likvidacijo zakrivil? V luči zgornje misli je jasno, da je odgovor odvisen od našega odnosa do likvidatorja in do likvidiranca. V Sloveniji smo večinoma dojeli, da se je zgodila likvidacija zla. Sorodniku, ki so mu likvidatorji ubili neoboroženega brata, se je zgodilo nekaj drugega.

Nekaj vidimo kot zlo

Iz dosedanjega razmišljanja je lahko videti, da relativiziramo zlo. Da terorista rišemo za človeka in človeka za terorista. Ne gre za to. Zlo ni trdna stvar, ki bi jo lahko jasno in enoznačno določili. Zlo, tako  kot tudi dobro, sta relativna glede na ocenjevalca ali bolje, glede na skupnost ocenjevalcev. V svetu prava in človekovih pravic, smo lahko prišli do konsenza, da so prejšnji teden likvidirali zlo. Strinjamo se, da je terorizem asocialna oblika dejavnosti, ki ga je potrebno izkoreniniti. Likvidacija terorista ni bila izvedena na optimalen način, a vseeno razumemo, da je dobro, da se je to zgodilo. 

Izkoriščanje v službi ali dober menedžment

Pojdimo zdaj na bolj spolzek teren. Vzemimo izkoriščanje v službi. Sorodnik, ki pride domov in potoži, da ga v službi izkoriščajo. Pravi, da ga kljub garanju ne cenijo in celo podcenjujejo njegovo delo. Sorodnik vzbudi naše sočutje. Šef postane nesramen, izkoriščevalski. 

Zdaj pa obrnimo. Sorodnik pride domov in resignirano vzdihne. Karkoli poskuša narediti, nikakor ne more urediti, da bi njegov zaposleni dobro opravljal svoje delo. Zaradi slabega dela trpi podjetje, zamujajo roke in ostalim sodelavcem pada motivacija. Človeka bi že zdavnaj moral odpustiti. Svoje delo prelaga na druge, med sestanki klepeta po sms sporočilih, je malomaren in vedno zamuja. 

Z našim sorodnikom šefom se strinjamo, da gre za slabega zaposlenega in da bi ga morali odpustiti. Je neodgovoren, neresen in izkoriščevalski.

Naše dobro, tuje zlo

Dobro in zlo je stvar relacije. Nekaj kar konstruktivno prispeva k našemu cilju, imenujemo dobro. Kar naše cilje onemogoča, vidimo kot zlo. Na tej podlagi vrednotimo, kaj je dobro in kaj zlo. Ko A povzroči uničenje B-ja, bo naša sodba ali gre za dobro ali zlo dejanje odvisna od tega na kaj smo navezani. Če je B zloba je A heroj. V nasprotnem je obratno. Pomembno je, s kom v odnosu se istovetimo. Vojaška okupacija in izkoriščanje v službi sta slabi stvari. Zagotavljanje interesov našega gospodarstva v tujini in zahteva po vestnem opravljanju službe sta dobri stvari. Smrt našega brata je slaba stvar. Smrt terorista ni. Tisto, kar prispevam in krepi naše cilje in vrednote je (nam) dobro. Slabo je "našim ciljem nasprotovati."

Dobro za vse?

Ali je možno, da bi vsi videli neko stvar kot dobro in drugo kot slabo? Je. To dosežemo takrat, ko vsi priznamo, da je nek A za nas pomemben. Dejanja, ki jih vidimo, da A krepijo, bomo priznavali kot dobra dejanja. Pijan voznik na cesti je tveganje za vsakogar, ki se na cesti nahaja. Vemo, da smo lahko nedolžna žrtev pijanega voznika tudi mi, zato se strinjamo, da gre za slabo stvar, ki jo je treba izkoreniniti. Isto stvar bodo vsi videli kot dobro ali zlo takrat, ko jo bodo vsi vrednotili enako. To se na primer zgodi pri naravni katastrofi. Vsi se strinjamo, da se je zgodilo slabo. V taki situaciji se lahko istovetimo samo z žrtvami nesreče. Z vojaško akcijo na območju pomembnem za pridobivanje nafte je bistveno drugače. Kaj se je zgodilo prejšnji teden ob likvidaciji znanega človeka je odvisno od perspektive ocenjevalca. Tisti, ki so praznovali na nočnih ulicah so videli, da je bilo pravici zadoščeno. Tisti drugi... 

Ne lepota, zlo je v očeh opazovalca.