Tega pojma nikoli nisem zares razumel. Izraz spomladanska utrujenost me je spominjal na podobno čudne izraze, kot so vseživljensko učenje, osebna rast in odkritje samega sebe. Vsak od teh konceptov ima svojo logiko in tudi vsebino. Vseeno pa se mi zdijo nekako nenavadni in tuji. Še posebej ko o njih govorijo drugi. In kaj naj bi pomenila spomladanska utrujenost? Predstavljam si, da govorimo o stanju po tem ko se prestavi ura in so dnevi v trenutku dolgi vse tja do osme. Celo zimo že vse od novembra smo bili na programu, kjer se dan konča ob štirih, zato se umiriš doma ob televiziji, kompu ali ob knjigi. Ob takem lepem soncu, kot ga uživamo v zadnjih tednih, bi bilo kaj takega storiti škandal. To sprejmemo, skočimo na kolo ali kar na noge in podaljšamo svoj dan za tri do štiri ure. Po nekaj tednih ugotoviš, da si ves čas v pogonu in da bi se počasi že prilegli kaki prazniki ali dopust. Postaneš utrujen od dolgih dni. Utrujen na prav spomladanski način.
Na srečo je naša kultura organizirana tako, da se s spomladansko utrujenostjo soočamo na človeku in družini prijazen način. Imamo prvomajske praznike. Takrat se spočijemo od pomladi, da bi se zagnali v čisto pravi pred poletni zagon. Da pa ne bi bili preveč poletno utrujeni, za nas že kmalu poskrbijo poletne počitnice na 35°C. Prav sreča, da imamo letne čase.
Ni komentarjev:
Objavite komentar