Premlad sem, da bi lahko podal tehtno analizo stanja v Sloveniji, kaj šele, da bi od mene pričakovali rešitve. Vseeno pa čutim nemir ob opazovanja stanja v naši družbi in rad bi ponudil vsaj neko refleksijo, ki naj prispeva k potem naprej.
Napaka z leve
Ko sem bil mlajši, sem kar nekako refleksno simpatiziral s levico in s strankami iz liberalnega pola. Enako refleksno sem se naučil gledati na slovensko desnico kot polje, kjer se združuje slabo, nazadnjaško in neumno. Ugotavljam, da sem bil premalo kritičen in da je treba neusmiljeno hladno pogledati na oba politična pola. Za javne zadeve sem se začel zanimati nekje na začetku Janševega mandata in kar hitro sem spregledal koruptivne, klientelistične, populistične in lažnive poteze vladne politike. Takrat naiven dvajsetletnik sem se pustil ujeti v varljivo zgodbo, da je problem v Janši in da bo vse drugače, ko pridejo razsvetljeni na oblast. Tako sem podprl menjavo oblasti. Aktivneje kot marsikdo.
Osebna streznitev
Sledilo je osebno dozorevanje, boljši občutek za realnost, hkrati s tem pa grenko spoznanje, ki ga še zdaj ne morem prebaviti. Oboji delujejo na isti način. Oblastniki pod Pahorjevim vodstvom so se izkazali kot bolj sproščeni in bolj svobodomiselni po stilu, glede politike in upravljanja javnih zadev pa sem pri obstoječi vladi opažal iste stvari kot pri Janševi vladi. Podobne afere, zlorabe, pomanjkanje kredibilnosti in splošna odsotnost vsebine.
Simbol obstoječega stanja: TEŠ 6
Najbolj evidenten primer, ki vam lahko pomaga, da se strinjate z mano, je morda zgodba o TEŠ 6. Projekt termoelektrarne, ki je "nihče noče" pa ga kljub temu vsi dopuščajo. Zgodila se bo investicija vredna najmanj 1,3 milijarde (650€ na prebivalca), ki bo postavila objekt, ki naj nahrani lokalne in nacionalne politično gospodarske elite, da bodo imele kaj početi v naslednjih dvajsetih letih. Potem bo treba zaradi onesnaževanja, to je že zdaj jasno, premogovno elektrarno ustaviti, davkoplačevalci pa bomo nosili stroške padle investicije in reševanje socialnega problema. Ponovno poudarjam: tega se zaveda tako vlada kot opozicija in nihče ne protestira.
Kolektivna streznitev
Ne moremo popraviti preteklih napak, če ne razumemo, zakaj gredo stvari narobe. Namen tega razmisleka ni v tem, da vas spravim v slabo voljo ali da vam okrepim občutek brezupa. Zgornje misli sem zapisal zgolj zato, da bi sebe in nas spodbudil k procesu, ki bi mu lahko rekli streznitev. V zelo zanimivem intervjuju, nas k tovrstni streznitvi poziva dr. Urban Vehovar. Intervju govori sam zase in ga ni treba posebej komentirati.
Resnici v oči
Naj zaključim. Danes moramo ugotoviti, da problem za situacijo današnje družbe ni v tej ali oni vladi, kar bi pomenilo, da je rešitev zgolj v volitvah. Ne, potrebno bo opraviti težjo nalogo: zavrniti moramo poenostavitve z leve in desne. Prepoznati bomo morali resnične probleme v naši družbi, se z neprijetno resnico soočiti, neznosno težo situacije začutiti in se šele potem usmeriti k rešitvam. Svojo podporo in morda glas na volitvah bomo smiselno namenili zgolj tistemu, ki nas spoštuje dovolj, da nam pokaže predloge za rešitev nastalih vprašanj in pogum ter odločnost, da se z njimi sooči. Ta ideja mi ni všeč, a morda nam ne bo preostalo drugega, kot da bomo morali tudi pri nas organizirati svoj Tahrir.
*Če se vam zdi ta objava zanimiva, postanite spremljevalec ali spremljevalka tega bloga s prijavo tukaj in sproti boste obveščeni o novih objavah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar