sobota, 19. marec 2011

Facebookove "rdeče"

"Imam rdečo!" Znak, da se je na Facebooku nekaj zgodilo. Nekomu je všeč nekaj, kar smo objavili, naša fotografija ali, kar je najslabše, dobili smo enega od vabil na dogodke. Facebook med drugim uspeva zato, ker nas nagrajuje z "rdečimi". Kaj nam pomenijo te simbolične nagrade? Zakaj nas vedno znova motivirajo, da se zganemo in vsaj nekaj objavimo, ker je to pač edini način, da dobiš kakega rdečega? Odgovor je verjetno v temeljih človeške psihologije. Radi imamo, da nas nekdo "obrajta". Radi dobimo potrditev, da smo OK. Rdeč signal na Fb-ju je en od načinov, kako se to zgodi.

Potrditve
Pred časom sem bral prispevek iz transakcijske analize, ki govori o potrditvah(1). S teorijo potrjevanja utemeljujejo marsikatero vsakdanje početje, ki se na prvi pogled zdi nesmiselno. Vsakodnevno pozdravljanje soseda v dvigalu, kramljanje o vremenu, klepet s taksistom, ali pa tisti standardni obred pri katerem srečamo znanca: "kak je?" "gre. mora it." "valda, valda. daj se čujemo kaj". V mislim imam mariborsko situacijo, ker mi ta trenutek najprej pade na pamet, a to ni pomembno. Tovrstni klepeti se dogajajo povsod na dnevni bazi.

Internet spodbuja površinsko pozornost
Danes zjutraj sem prebral članek, ki govori o negativnih vplivih interneta na našo sposobnost mišljenja in koncentracije (2). Avtor v članku opozarja, da se vedno pogosteje zadržujemo na internetu, tudi na račun resničnega življenja. Ob branju sem takoj pomisli, da gre spet za eno učiteljsko kritiko interneta, s klici panike, da internet ogroža prijateljstva, aktivnosti in druge odnose. A poanta je bila drugje. Internet nas je navadil, da nikjer ne rabimo ostajati (pre)dolgo. Takoj ko se ti v branju nekaj zalomi, preprosto klikneš drugam in že si na novi vsebini. Menim, da je to en glavnih razlogov, zakaj tudi tisti, ki sicer radi beremo, ne moremo brati e-knjig s svojega računalnika. Preden pridemo do polovice tretje strani, imamo v glavi že idejo, da so nekje objavili nov članek, ki ga ne smemo zamuditi. Prav zdaj si moramo zavrteti eno pesem, preveriti vremensko napoved in seveda, videti ali se je na Facebooku zgodilo kaj novega. Ali se je pojavila kaka "rdeča".

Nenehno na tekočem
Z uporabo pametnih telefonov, ko imamo internet lahko ves čas na razpolago se je začelo dogajati, da nas internet nenehno kliče k preverjanju novega stanja. Pogovarjamo se s kolegom, intenzivnost pogovora nekoliko pade, idealen čas za klik po rdečo. Vožnja z busom ob zamašku. Ni boljšega kot klik na karkoli. Samo, da je nekaj. Priklop na internet obeta, da se nam do prav vsak trenutek nekaj zgodilo. Samo pravi klik je potreben. Prava stran. Prava novica ali objava na Fb.  

Ponovno izumiti izklop
V zgornjem članku avtor kliče k ponovnemu odkritju gumba za izklop. Odločiš se ustaviti, pritisniti off in preprosto biti v vsakdanjem trenutku. Brez stimulacije z interneta, glasbe ali klepeta. Občutek? Najprej te morda malo stisne. Ne veš točno, kam bi se dal. A ko se na off na vadiš, vidiš, da te svet sploh ne potrebuje tako zelo. V času, ko te ni, se podobno kot v mehiških tele novelah ne bo nič spremenilo. Zakaj torej nismo več na offu? Izklop nam ne daje "rdečih". Vsaj ne takoj.

ps: po pisanju tega prispevka opažam, da imam na Fbju rdečo, da že dolgo nisem preverjal novih dokumentarcev in še ne vem ali so danes v Sobotni ali Objektivu objavili kak dober intervju. Kaj bi brez interneta ;)

2 komentarja:

  1. Mi je zelo všeč razmislek o pomenu rdečega gumba, posebej sem se zamislil o tem, kako vedno težje je najti našo zmožnost po načrtnem pritiski gumba off...jaz sem ga v nekem obdobju imel vklopljenega za 10 dni in bilo je prav osvobojejajoče...

    OdgovoriIzbriši
  2. Čudim se razdvojenosti človeka. Po eni strani, bi najraje ugasnili vso elektroniko in si pustili zadihat, nasprotno pa smo na internet tako navezani, da bi se gotovo uvrstil na top tri seznam stvari, ki bi jih hotel poleg hrane in pijače, nesti na samotni otok. Kot vedno je rešitev verjetno v zmernosti, a ta zmernost mi gre počasi že na živce, ker se mi zdi, da je zgolj prazna vreča, v katero mečemo večna vprašanja, ki so prekompleksna, da bi se znali z njimi pomiriti. Ali drugače, zmernost je prazen pojem in sam po sebi nič ne pove. Zdaj grem pa na Off ;)

    OdgovoriIzbriši